Maribor

Največ znamenitosti v Mariboru si lahko ogledate na sprehodu po Lentu. Pot je najbolje začeti pri Stari trti in nadaljevati mimo Sodnega stolpa do Mariborske tržnice, kjer lahko dobite pristne pridelke okoliških kmetov in obrtnikov. Pot vodi naprej proti Studenški brvi, kjer zaljubljenci v znak večne ljubezni zaklenejo ključavnico na ograjo.

Ko boste prečkali Dravo se vam bo iz desnega brega odkril prelep pogled na stari del mesta Maribor. Po desnem bregu nadaljujte do Starega mostu, ga prečkate in proti začetni točki nadaljujete po Usnjarski ulici mimo srednjeveškega obzidja do Vodnega stolpa, kjer lahko v moderni vinoteki okusite odlična okoliška vina. Nato se povzpnete na Židovski trg do sinagoge in si privoščite še odličen razgled s srednjeveškega obzidja.

Nedvomno je reka Drava pustila velik pečat na Lentu. Danes lahko tukaj podoživite splavarjenje - plovbo na tradicionalnem splavu ali se zapeljete z ladjico Dravska vila. Številni bari, kavarne ter restavracije z mednarodno hrano pa vabijo na leno posedanje ob odlični gostinski ponudbi.

Ena izmed osrednjih znamenitosti Slomškovega trga v Mariboru je Stolna cerkev sv. Janeza Krstnika. Dolgoletno mestno versko središče, prvotno zgrajeno v 12. stoletju v romanskem slogu, je v zadnjih letih najbolj prepoznavno zlasti zaradi škofa Antona Martina Slomška, ki ima v cerkvi svoj grob. Stolnica je sedež mariborske Nadškofije.

Stolna cerkev sodi pretežno med arhitekturne stvaritve iz obdobja gotike glede na svoj dolg kor iz 14. stoletja in osrednjo cerkveno ladjo iz 15. stoletja, ima pa tudi baročne elemente, saj je v svoji zgodovini cerkev nekajkrat pogorela. V prezbiteriju stojijo klopi iz leta 1771, na katerih so v plitkem pozlačenem reliefu rezbarja Jožefa Holzingerja upodobljeni prizori iz življenja Janeza Krstnika. V prezbiteriju stojijo tudi kip blaženega škofa Antona Martina Slomška kiparja Franca Zajca iz leta 1878, škofova katedra iz leta 1890 in grobnica mariborskih škofov. Jožef Holzinger je v baročni dobi dozidano kapelo sv. Križa opremil z oltarjem, v katerem je od leta 1996 grob škofa Slomška. Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika je postala stolnica leta 1859, ko je tedanji škof Anton Martin Slomšek prenesel škofijski sedež iz Sv. Andraža na Avstrijskem Koroškem v Maribor.

Cerkveni zvonik s konca 18. stoletja je visok 57 metrov. Pred tem obdobjem pa je bil še 19 metrov višji, vendar so ga po udaru strele in požaru znižali. V zvoniku si lahko ogledate razstavo z naslovom Čuvajnica na stolpu, ki prikazuje nekdanje stanovanje in službo požarnega čuvaja, ki je živel na vrhu stolnega zvonika, z vrha pa se ponuja prekrasen razgled na Maribor, Pohorje in okoliške griče.

Mariborska sinagoga je ena izmed najstarejših ohranjenih sinagog v Srednji Evropi in eden od najpomembnejših spomenikov judovske kulture v Sloveniji. Kakšnih šesto let staro versko središče je danes zlasti kulturni prostor, kjer lahko obiščete koncerte, razstave, literarne večere in okrogle mize. Sinagoga stoji na Židovskem trgu.

Sinagoga je bila v zgodovinskih zapisih prvič omenjena leta 1429, čeprav je najverjetneje stala že v 14. stoletju. 500 let po tem, ko poslopje na Židovskem trgu ni služilo svojemu prvotnemu namenu, so sinagogo obnovili, vendar se ne uporablja kot sakralni objekt. Od leta 2011 pa v njej deluje Center judovske kulturne dediščine, katerega glavni namen je preučevanje, ohranjanje in negovanje te dediščine.

Eden od najimenitnejših arhitektonskih spomenikov v našem mestu se bohoti prav v njegovem osrčju: Mariborski mestni grad obdajajo zmeraj živahni Grajski trg, Trg svobode in Trg generala Maistra, v njem pa obiščite Pokrajinski muzej Maribor, kjer vas bodo navdušile zbirke neprecenljive vrednosti.

Grad, ki ga krasijo različna stilna in gradbena obdobja, je dal med letoma 1478 in 1483 zgraditi cesar Friderik III. z namenom, da utrdi severovzhodni del mestnega obzidja. Grad so sčasoma spremenili v bogato fevdalno bivališče.

Med pomembne gradbene dosežke gradu sodijo:
- baročno stopnišče iz let 1747 do 1759,
- Loretska kapela ob južni fasadi, ki je nastala med letoma 1665 in 1675 in
- viteška dvorana prvem nadstropju s čudovito stropno slikarijo Jožefa Geblerja in stenskimi podobami.

Slovensko narodno gledališče Maribor najdete v starem mestnem jedru, ob čudovitem Slomškovem trgu s Stolnico in parkom, kamor imate dober pogled tudi iz Gledališke kavarne, kjer lahko v prijetnem ambientu posedite in uživate ob dobri kavi in klepetu.

V SNG Maribor lahko preživite prijeten večer ob mnogih kulturnih dogodkih gledališke hiše, ki jo sestavljajo:
- Drama – naužijte se svetovne in domače dramske klasike ter sodobne dramatike različnih zvrsti in žanrov,
- Opera in balet – navdušujejo odmevne uprizoritve klasičnega in sodobnega, domačega in tujega opernega in baletnega repertoarja ter
- Simfonični orkester – ob operni in baletni prinaša tudi redno koncertno dejavnost.

V Slovenskem narodnem gledališču Maribor se odvijajo pomembnejše gledališke, glasbene in ostale prireditve, ki poživijo kulturno dogajanje v mestu – med njimi vsekakor izstopa vsakoletno Borštnikovo srečanje, največji slovenski gledališki festival.

Umetnostna galerija Maribor je eden osrednjih muzejev za moderno in sodobno umetnost v Sloveniji z zbirko umetniških del slovenskih avtorjev od konca 19. stoletja do danes. V UGM lahko ob največjih imenih slovenske vizualne umetnosti zadnjih sto let sledite vplivnemu dogajanju na mednarodni umetniški sceni, prepoznavate mlade vzhajajoče zvezde sodobne umetnosti in raziskujete aktualne teme vizualne umetnosti. UGM s svojo zbirko ter programom, ki letno zajema okoli 12 raznolikih razstav − od retrospektivnih pregledov slovenskih avtorjev do mednarodnih festivalov sodobne umetnosti ter arhitekturnih in oblikovalskih razstav − pomembno sooblikuje dogajanje v slovenskem in mednarodnem prostoru. Razvejan izobraževalni program v galeriji povezuje različne generacije, narodnostne skupnosti ter izobraževalne institucije. UGM je prostor za vsakogar!

Bazilika Matere Usmiljenja v Mariboru je ena izmed sedmih bazilik v Sloveniji in domača cerkev Frančiškanskega samostana Maribor. Današnja cerkev s samostanom je bila grajena od leta 1892 do leta 1900 in stoji na mestu nekdanje kapucinske cerkve, grajene v 17. stoletju. Stavba je zgrajena v psevdoromanskem slogu. Fasado cerkve krasita dva mogočna 58 metrov visoka stolpa, ki se zaključita s šilasto streho in s 3 metre visokima pozlačenima križema. Cerkev ima tri vhode, ki so kamnoseško okrašeni.

Najbolj bogato je obdelan glavni portal z mozaikom v luneti, ki prikazuje Marijino oznanjenje. Orgle je leta 1900 izdelal mariborski orgelski mojster Jožef Brandl. Najlepši in najdragocenejši okras celotne cerkve je glavni oltar, izdelan iz 17 vrst marmorja, ki ga krasi Milostna podoba. Cerkev je triladijska, od njene prvotne poslikave je del ohranjen samo še na slavoloku. Stene prezbiterija je leta 1965 poslikal akademski slikar Stane Kregar, ki je tudi avtor treh novih vitrajev. V grobnici cerkve pod prezbiterijem so našli svoj počitek mariborski grofje Khiesel in Brandis, patri kapucini, ki so ljudem pomagali v času kuge, mariborski škofje (med drugimi je v njej počival tudi blaženi Anton Martin Slomšek) in graditelj nove cerkve pater Kalist Heric. Grobnica je danes nedostopna.

Mariborčani cerkev poznajo pod imenom frančiškanska cerkev, saj so cerkev 1864 s samostanom prevzeli frančiškani in jo upravljajo še danes.

Na Glavnem trgu si lahko ogledate več znamenitosti starega mestnega jedra, uživate v kavi v eni od kavarn in se nastavljate sončnim žarkom ali obiščete katero od trgovinic.

Pečat na osrednjem mariborskem trgu so pustile pomembne zgodovinske stavbe, ki ga obkrožajo. V začetku 16. stoletja zgrajena mestna hiša oziroma rotovž je namenjena sprejemom župana in porokam. V središču trga stoji Marijino ali kužno znamenje, ki so ga prebivalci v 17. stoletju postavili v spomin na kugo, ki je v letih 1680 in 81 terjala življenja skoraj petine prebivalcev. Med zanimivejše stavbe na trgu sodijo še stavba bivšega kazinoja, v kateri je sedaj našel svoj kreativni prostor Salon uporabnih umetnosti. Na mestu nekdanje gostilne Koper je bila prva mariborska pivovarna, vogalna stavba na začetku Poštne ulice z napisom Ludwigshof pa v lasti nekoč mlinarske družine Franz z velikim mlinom v Melju. V hišo, poslikani z lekarniško motiviko, je bila nekoč mestna lekarna znanega mariborskega lekarnarja Franca Minarika.

Čudovito stavbo poznobaročne arhitekture najdete ob pohajanju po starem mestnem jedru, saj krasi staro Koroško cesto ter zaokrožuje kulturno-umetniško podobo Glavnega trga. Zgradbo je zasnoval domači arhitekt Johannes Fuchs, opremo je izdelal Jožef Holzinger. Cerkev, ki vzbudi pozornost že z izredno lepo izdelano rokokojsko ograjo, je bila zgrajena 1769.

Glavni oltar, tudi poznobaročna stebriščna umetnina, krasita kipa sv. Andreja in sv. Petra. Oltarna slika sv. Alojzija s panoramo Maribora je delo slikarja in direktorja graške galerije Gianpaola Tunnerja. Slikar Kuppelwieser je izdelal sliki za oba stranska oltarja, sv. Viktorina s pogledom na Ptuj in sv. Maksimiljana s pogledom na Celje. Tako so na treh cerkvenih slikah na enem mestu zbrane panorame treh štajerskih mest iz 19. stoletja.

Po odpravi jezuitskega reda je bila cerkev leta 1784 zaprta in spremenjena v vojaško skladišče, kolegij pa je bil namenjen vojaški vzgoji. Leta 1831 je bila cerkev ponovno posvečena za cerkvene namene.